»Njegov iskrivi humor, osebna karizma, izjemna radodarnost duha in močna volja so bili v središču vesolja našega Avatarja skoraj dve desetletji. Njegova dediščina niso samo filmi, ki jih je produciral, ampak tudi osebni vzgled, ki ga je predstavljal – bil je neukrotljiv, skrben, vključujoč, neutruden, pronicljiv in popolnoma samosvoj.«
»Preseneča me podobnost s samo nesrečo Titanika, pri kateri je bil kapitan večkrat opozorjen na led pred ladjo, a je kljub temu s polno hitrostjo zapeljal v ledeno goro, zaradi česar je umrlo veliko ljudi.«
»Delal sem z ekipo piscev. Imeli smo veliko idej. Eno od idej smo na vsak način poskušali pospraviti v škatlo, a nikoli ni povsem ustrezala. Zato sem si na določeni točki rekel: preprosto bom dokončal ta scenarij in videl, ali je film. Sem. In je delovalo, in sicer na 130 straneh. Zdela se mi je odlična zgodba. To je hudičevo branje branje, sem bil prepričan.«
»Manjkal je eden od tistih ključnih elementov pri nadaljevanjih, to je, da ni šel dovolj v nepričakovano. Prav tako se ni dovolj poigral s pravili Avatarja, ki naj bi nas povezal s sanjskim svetom, tistim, ki ima duhovno komponento, ki je ne moremo niti povsem kvantificirati z besedami. Odkljukal je vse druge kvadratke, tega pa ne.«
»Troli bodo trdili, da svet en drek briga, da se nihče niti ne spominja imen likov ali ene same hudičeve stvari, ki se je zgodila v filmu. Ampak potem bodo film videli še enkrat in bodo rekli, 'Oh, okej, oprostite, zdaj bom zaprl svojo klinčevo gofljo.' Tako da to me ne skrbi.«